Posnetki razkrili "zver, strašnejšo od leva", ki živalim vliva strah v kosti

Afrika je domovina več vrst velikih mačk, ki veljajo za vrhunske plenilce, ki se jih bojijo ali se jim izogibajo mnoge druge vrste, ne glede na to, ali predstavljajo njihov plen ali ne.

Posebej to velja za leve, ki jih je človek poimenoval kar "kralje živali".

Ta sloves so si levi pridobili ne le zaradi mogočne pojave, moči ali rjovenja, ki ga je mogoče slišati več kilometrov daleč, pač pa tudi zato, ker so dovolj inteligentni, da lovijo v krdelih.

Strašnejši od leva

"Levi so največji skupinski plenilci na kopnem na svetu in bi zato morali biti najstrašnejši," je za strokovno revijo EvrekAlert dejal biolog za varstvo narave Michael Clinchy z univerze Western University v Kanadi.

A raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se velika večina opaženih vrst v afriški savani, kjer prebivajo levi, z večjim strahom odziva na prisotnost povsem druge "zveri".

V raziskavi so ekologinja Liana Zanette iz univerze Western in njeni kolegi predvajali vrsto zvočnih posnetkov živalim pri napajališčih v območju narodnega parka Kruger v Južni Afriki in beležili njihov odziv.

Med temi živalmi so bili nosorogi, sloni, žirafe, leopardi, hijene, zebre in bradavičaste svinje – mnoge med njimi tudi same plenilci ali človeku nevarne živali.

Raziskovalci so jim predvajali zvoke levjega "pogovarjanja" – renčanja in godrnjanja –, ne pa tudi rjovenja, pa tudi zvoke človeškega govora ali pogovorov v jezikih lokalnih prebivalcev (tsonga in soti) ter angleščini in afrikaansu, pa tudi zvoke, povezane s človeškim lovom, kot so lajež psov in streli.

Več kot 10.000 posnetkov je pokazalo, da se je kar 95 odstotkov opaženih vrst z veliko večjim strahom kot na oglašanje levov odzvalo na človeški govor.

Izkazalo se je namreč, da je za skoraj vseh 19 vrst sesalcev, ki so sodelovale v eksperimentih, bilo dvakrat bolj verjetno, da bodo zapustile vodnjak, ko so slišale človeške glasove, v primerjavi z zvoki levov ali lova.

Kako so afriške divje živali reagirale na človeški govor, si lahko ogledate v spodnjem posnetku.

To se je zgodilo ne glede na to, da je območje nacionalnega parka zaščiteno in ljudje, razen divjih lovcev živali ne lovijo.

"Strah pred ljudmi je vsajen in razširjen," je pojasnil Clinchy. "Obstaja predstava, da se bodo živali navadile na ljudi, če jih ne bodo lovili. A pokazali smo, da to ne drži."

Zaščiteno območje narodnega parka je sicer dom največji še preostali populaciji levov (Panthera leo) na svetu, zato se druge živali dobro zavedajo nevarnosti, ki jo ti plenilci predstavljajo.

"Prav poslušanje človeških glasov je vzbudilo največji strah," piše v znanstvenem članku, "kar nakazuje, da živali človeka prepoznavajo kot resnično nevarnost, medtem ko so z njim povezani motilci, kot je pasji lajež, zgolj manj nevarni približki."

So pa nekatere živali na zvoke reagirale tudi malce nepričakovano. "Nekega večera je levji posnetek tako razjezil slona, da je planil in povsem uničil vso opremo," je povedala Zanette.

Beg pred nami je za živali le začasna rešitev

Ker smo ljudje zdaj povsod prisotni, je beg pred nami za živali le začasna rešitev. Zato so (in bodo) te živali žal še naprej izpostavljene strahu pred človekom.

To pa je slaba novica za že tako ogrožene populacije številnih savanskih vrst, vključno z žirafami, piše portal Live Science.

Kot kažejo prejšnje raziskave ekipe, lahko stalen strah skozi več generacij zmanjša populacije plena.

Pridobljeno znanje je mogoče izkoristiti za zaščito ogroženih vrst

Po drugi strani pa bi izsledki raziskave lahko bili v pomoč biologom za varstvo narave.

Predvajanje človeškega pogovora bi lahko pomagalo odganjati ogrožene vrste živali na območjih, znanih po krivolovu.

"Mislim, da je razširjenost strahu med savanskimi sesalci resnično pričevanje o vplivu, ki ga imajo ljudje na okolje," je še dejala Zanette.

"Ne samo z izgubo habitatov, podnebnimi spremembami in izumiranjem vrst – kar je vse zelo pomembno. Že naša prisotnost v pokrajini je dovolj močan signal nevarnosti, da se živali izjemno močno odzovejo. Smrtno jih je strah ljudi, veliko bolj kot kateregakoli drugega plenilca."

Raziskava je bila objavljena v reviji Current Biology.